|
| Večni derbi (Real:Barcelona, sezona 05/06, 2. tekma) |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Kdo bo zmagal vecni derbi |
| Barcelona |
|
33% |
[ 3 ] |
| Real Madrid |
|
66% |
[ 6 ] |
|
| Skupaj glasov : 9 |
|
| Avtor |
Sporočilo
|
| MiChO |
 Objavljeno: 01 Apr 2006 01:35 Naslov sporočila: |
 |
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
CAMPEOOOOOOOOOONES, CAMPEEEEEEOOOOOONESSSSS, OLE OLE OLEEEEEEEEEEEEE!!!!!!
Čakaj ka najden sliko pokala...
_________________
 Visca el Barça!
 - Mes que un club! (Več kot klub!)
 - zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| Tim Wiese |
| Objavljeno: 01 Apr 2006 10:01 Naslov sporočila: |
|
|
spil 5 pijf pa 3 red bull-vodke
Pridružen/-a: 24.03. 2006, 22:28
Prispevkov: 194
Kraj: Am Weserstadion 7, Bremen
|
Partizan že pa maš probleme 
Pa še to za Barcelono san nigdar nej bil pa tudi zdaj nemo zato vupan ka de Real zmago |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 01 Apr 2006 11:04 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
Odpusti mu, saj ne ve kaj govori... 
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 01 Apr 2006 14:39 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
Nede Messija gnes še... Še enkrat več mo prikrajšani za še vekše užitke med tekmof...
Pozvani so bili naslednji igralci:
Valdés, Jorquera; Belletti, Puyol, Oleguer, Gio, Rodri, Motta; Deco, Van Bommel, Iniesta, Gabri; Larsson, Etóo, Ronaldinho, Giuly, Ezquerro, Maxi Lopez
Postava bi pa naj tak vö vijdla:
--------------------Valdes-----------------
--Oleguer-----Puyol----Motta------Gio---
--------------------Iniesta-------------------
-------Van Bommel---------Deco----------
Giuly/Larsson------Eto'o------Ronaldinho
Čiglij ka mislin ka de Oleguer namesto Motte, na boki pa de Belletti, namesto Van Bommla de pa Motta...
Poglednimo še malo v sovražnikof bunker:
Pozvani so bilij:
Casillas, Diego López; Míchel Salgado, Roberto Carlos, Cicinho, Sergio Ramos, Raúl Bravo; Beckham, Gravesen, Zidane, Robinho, Guti, Pablo García, Baptista; Raúl, Ronaldo pa Cassano.
Nej so bili pozvani: Pavón, Helguera, Diogo (taktična odločitev) pa Woodgate in Miñambres (poškodbi).
Škoda ka Helguera nej pozvani ka bi malo v lunapark na ringišpil šou...
Postava bi naj bijla takša:
---------------Casillas---------------
--Cicinho--R. Bravo--Ramos--RC--
----------------Guti-------------------
---Beckham--Zidane---Robinho----
----------------------Baptista--------
-----------Ronaldo-------------------
Kloup: Diego López, Diogo, Michel Salgado, Pavón, Cassano, Gravesen, Raúl
RAUL BRAVO!!!  odlična odločitev...vseeno se obeta ringišpil!!(sicer sta tou neuradni postavi...)
Še ena odlična poteza za Barço:
Real Madrid bo jutri začel pogovore s švedskim strategom na klopi angleške reprezentance Svenom Göranom Erikssonom. Eriksson se zdi ena izmed zadnjih možnosti za »galaktike« iz Madrida, saj so izgubili boj za Carla Ancelottija. V London je odpotoval osebni prijatelj predsednika Reala, Fernanda Martina. V Realu so prepričani, da se bodo dogovorili za sodelovanje in pričakujejo podpis pogodbe že v naslednjem tednu.
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 01 Apr 2006 17:44 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
| galaktikos je napisal/a: | Me zanima sto je tej drugi glas dal za barco.rejsan me zanima.
NAJ SE JAVI TAKOJ!!! |
Aja na tou san še nej odgovoro...
Glasovala sta tistiva dva verjetno še, keriva realno gledata na fuzbal...
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 02 Apr 2006 13:45 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
Tekma nej glij baš... penal podarjeni...Carlos opica... Ronaldinho nika nej trufo... škoda ka sudija zajebo tekmo.... bi real z vsemi špilo odprejto, pa bi oboji meli šanse za gol...tak pa... (še itak mamo 0-3 z madrida  )
POZDRAV IZ BARÇE!!!
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| galaktikos |
| Objavljeno: 03 Apr 2006 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
pousco kelnarco
Pridružen/-a: 20.02. 2006, 19:46
Prispevkov: 1100
Kraj: sodisinci
|
tej pokal je slaba tolazba za v soboto.Real je definitivno zmagovalec sobotnoga derbija.igrati z desetimi 70min proti dvanajstim na camp now je zelo tesko in tekme ne izgubiti.Vsaka cast Galaktikom ter ronaldu  majstorija ni kaj!
Glede barce cista sramota za zadnje tri tekme.
Dobili najlazjega nasprotnika v LP(znan ka nega lejkih v cetrtfinale,samo je pa najlazji mozni)pa so jim nej dali gola.
Spilali z zadnjim v prvenstve pa jim nej dali gola
Spilali 70min z igralcom vec(sodnika na svoji strani)pa nej dali gola!
  
_________________
Jaz sem mlad, srednjih let, star sem fant! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 03 Apr 2006 18:12 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
Spilali nasrejdi Madrida pa dali 3 gole...
Odšpilali v prvenstvi 31 tekem, pa dali največ golof...
pokal ka je tolažba? hehe, zakoj pa te 20 ekip sako leto za njega špila? ka se tolaži te z njin?
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| galaktikos |
| Objavljeno: 04 Apr 2006 16:08 Naslov sporočila: |
|
|
pousco kelnarco
Pridružen/-a: 20.02. 2006, 19:46
Prispevkov: 1100
Kraj: sodisinci
|
Zadnje tri tekme ges gucin
_________________
Jaz sem mlad, srednjih let, star sem fant! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 04 Apr 2006 16:10 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
Zadnje tri tekme mi doj visijo... Važna je tista vütro pa še 4 prihodnje v prvenstvi, pa morebitne v Ligi prvakov...
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 27 Apr 2006 17:13 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
OBEČO SAN - IZPOLNJUJEN... galaktikos, šti si (pa vsi navijači reala):
19. november 2004, Klemen Kos
Obračun gigantov je vedno bil in vedno bo središčna atrakcija španskega prvenstva in obračun, ki krepko presega zgolj športne okvirje nogometa.
Obračun obeh gigantov je vedno bil in vedno bo središčna atrakcija španskega prvenstva in obračun, ki krepko presega zgolj športne okvirje nogometa samega. To je obračun dveh narodov, dveh popolnih nasprotij in dveh značajev, ki ne prenašata poražencev. Rivalstvo med obema nasprotnikoma sega že davno v začetke 20. stoletja. Futbol Club Barcelona je bil ustanovljen davnega leta 1899, temelje kluba pa je postavil Švicar, ki je deloval v Kataloniji Joan Gamper. Barca je tako tri leta starejša od svojega madridskega konkurenta, o čigar rojstvu smo na naši spletni strani že pisali. Rivalstvo se je sprva rodilo po logičnem spletu okoliščin, saj sta vedno moštvi iz dveh največjih mest skorajda avtomatično v rivalskih odnosih. Začetna leta v španskem nogometu so obvladovali Baski in predvsem njihov 'sveti' klub Athletic iz Bilbaa, ki je v letih pred ustanovitvijo španskega nogometnega prvenstva dominiral na nogometni sceni. Z letom 1928 je bila prvič organizirana liga, ki je tedaj zajemala le nekaj več kot 10 ekip, seveda pa sta bila njena premierna člana tudi Real Madrid in Barcelona.
Do tu še vse lepo in prav, nato pa se obdobje "mirnega rivalstva" med obema velikanoma konča. Leta 1936 je izbruhnila španska državljanska vojna, v kateri so si nasproti stali Francovi fašisti in španski komunisti, katerim so pomagali tudi številni istomišljeniki iz ostalih komunističnih dežel (tudi nekaj slovenskih borcev se je borilo v tej vojni, t.i. španski borci). Franco je ob izdatni italijanski pomoči vojno dobil, pregnal komuniste in sam prevzel vse vajeti španske države. Verjetno vas zanima, v kakšni zvezi je to z nogometom, a kot boste kasneje videli, je rivalstvo med Madridom in Barcelono v tesni povezavi s političnimi nasprotji in predvsem z generalom Francom, ki je zagotovo najmočneje zaznamoval novejše obdobje španske zgodovine. Po tem, ko je general Franco prevzel voditeljsko mesto v državi, je uvedel diktaturo in strog totalitaren režim, ki je Španijo vse do njegove smrti skorajda popolnoma zaprl. Franco je bil na oblasti vse do leta 1975 in do tedaj je Španija veljala za pretežno kmetijsko deželo, ki je delovala bolj ali manj samoskrbovalno. General je bil, kot vsak pravi Španec, velik pristaš nogometa in prav v tem je videl odlično orodje za manipuliranje z množicami. Verjetno ni treba dodatno pojasnjevati, da je bil Franco, kot centralistični diktator, velik privrženec madridskega Reala in prav sam je imel v zgodovini tega kluba močan, posreden in občasno celo neposreden pomen.
Pa se še malce obrnimo na drugo stran v Barcelono in poizkusimo pojasniti to zgodovinsko zaledje še z njihovega zornega kota. Barcelona je glavno mesto največje in ekonomsko najpomembnejše španske regije Katalonije. Katalonci se nikoli niso počutili najbolj 'špansko', o čemer pričajo številne kulturne razlike med obema "narodoma". Katalonci gojijo močan regionalni patriotizem, ki izvira že iz začetkov obstoja združene španske države, saj je vlada v Madridu vedno gledala na Katalonce kot zgolj na periferijo in se do njih tudi tako obnašala. Večno izkoriščanje in zavračanje misli o obstoju katalonskega naroda s strani centralisticne vlade v Madridu je povzročilo močan odpor, ki so ga Katalonci kazali sprva v kulturi sami, pri čemer naj kot zanimivost dodamo, da Katalonci celo govorijo svoj jezik, ki se kar precej razlikuje od španskega. Toliko o sami zgodovinski plati rivalstva med obema mestoma, ki pa vam bosta gotovo v pomoč pri razumevanju same tematike, se pravi velikega rivalstva med madridskim Realom in Barcelono. Nogomet je bil vedno španska vodilna športna dejavnost in ob bikoborbah najljubša nedeljska tema številnih Špancev in Špank. Še dandanes boste prav težko našli Španca, ki bi bil do nogometa popolnoma indiferenten. Kot smo omenili, je bila Francova diktatura ključen trenutek v razvoju Španije in s tem posledično tudi španskega nogometa. General Franco je v madridskem Realu videl poosebljeno moč centralističnega Madrida in prav s tem je nameraval jasno pokazati Kataloncem, da naj svoje regionalistične težnje rajše pustijo ob strani oziroma jih zamolčijo. Madridski Real je s prihodom Franca na oblast prevzel primat v španskem nogometu. Beli klub je užival veliko naklonjenost sodnikov, obenem pa je v svoje vrste zvabil prav vsa vodilna imena španskega nogometa. Rivalstvo je svoj vrh doseglo v poznih 50-ih letih, ko sta tako Real kot Barcelona sestavila za tiste čase sijajni ekipi, katere barve so predstavljali sami ugledni nogometaši. Če se je Real lahko zanašal na pomoč s španskega vrha, je Barcelona imela močno zaledje v Kataloniji, saj so Katalonci kmalu prevzeli Barco za nekakšen simbol njihovega proticentralistčnega gibanja. Barca je postala vodilni slogan neodvisnosti in je predstavljala Kataloncem navdih v boju pred zanikanjem njihove kulture, jezika in načina življenja.
Trenja med obema stranema so bila nenehna in prav v tem času je prišlo do nekaterih incidentov, ki še dandanes niso popolnoma pozabljeni. Velik spor med obema gigantoma je povzročil nekdaj najboljši nogometaš sveta Alfredo Di Stefano. Argentinec je svoji domovini veljal za vrhunskega nogometaša in kot tak je seveda kmalu postal zanimiv največjim svetovnim klubom. Prva se je zanj zagrela Barcelona in s tem igralcem tudi hitro podpisala pogodbo. Po tem ko je Di Stefano že podpisal za Barcelono, se je v boj vmešal še madridski Real, s katerim je Di Stefano kasneje prav tako podpisal pogodbo. Ker tedaj seveda še niso poznali Bosmanovega pravila, je dvojni podpis pogodbe zanetil veliko ognja med obema stranema, saj se tu ni več šlo za neposredno korist od tega nogometaša, temveč že tudi za principe in ponos obeh strani. Zadevo so v roke prevzeli Franco in vodilni možje madridskega kluba, ki so poiskali salomonovo rešitev, ki naj bi se glasila približno tako: Di Stefano naj bi bil v prvi sezoni član Reala, nato pa naj bi odšel v Barcelono za eno leto in tako naj bi se ta krog ponavljal. Katalonci so hitro uvideli kam merijo Madrižani in častno odstopili od te popolnoma nerealne ideje. Di Stefano je tako po številnih spletkah le postal igralec belega kluba in je, kot se je kasneje izkazalo, v veliki meri zaznamoval zgodovino tega kluba. Katalonci so morali požreti boleč udarec, saj so znova na lastni koži spoznali moč 'lovk' in nemilost centralističnega aparata.
Navijači Barcelone so doživljali štadion Nou Camp, in pred tem štadion Les Corts, kot nekakšen hram katalonskega gibanja in edini kraj, kjer lahko svoja čustva spravijo na dan. Jedro spora sega v leto 1943 (Španija ni bila udeležena v svetovno vojno, saj ji je bila zagotovljena nevtralnost), ko sta se Barcelona in madridski Real pomerila v polfinalu španskega pokala. Barca je pod bučnim vzpodbujanjem svojih navijačev odigrala kot v transu in premagala favorizirano madridsko moštvo visoko s 3:0. Katalonci so bili v deliriju, saj so zmago doživeli kot zmago pravice nad zlobno 'poštastjo', zmago 'katalonstva' nad 'španstvom'. Povratna tekma na štadionu Chamartin (predhodno ime štadiona, danes znanega pod imenom Santiago Bernabeu) še danes velja za najbolj kontroverzen večni derbi med Barco in Madridom. Govorilo se je, da je pred samo tekmo španska policija vdrla v Barcelonino slačilnico in zagrozila nogometašem z arestom in prisilnim delom, če bodo premagali domače moštvo. Ukaz naj bi seveda prišel s samega vrha in še dandanes se ne ve točno, kaj se je dogajalo na večer te znamenite tekme. Prestrašeni Barcelonini igralci so prišli na igrišce in kmalu spoznali, da so se znašli v kotlu, v katerem je zmagovalec že izbran. Podkupljen sodnik je ignoriral grobo igro Realovih igralcev, obenem pa gostom tudi ob najmanj spornih situacijah kazal pot v slačilnico. Šokirani igralci Barcelone so se znašli na tekmi, ki je zagotovo presegla same športne okvirje in je korenito zabredla v politične vode. Šlo je za popoln centralistični manifest moči in ponižanje katalonskega duha, ki se je čedalje hitreje širil po glavah številnih katalonskih zanesenjakov. Barcelona je bila poražena kar z 1:11 in madridski Real se je seveda zanesljivo uvrstil v finale. Sodnik je izključil kar štiri nogometaše Barcelone, naravnost absurdne pa so bile njegove odločitve, med katerimi prednjači izključitev branilca Barcelone, ki se ni niti dotaknil domačega igralca, saj je bil od njega oddaljen vsaj dva metra. O legitimnosti tega srečanja priča tudi podatek, da je sodnik pokazal na belo točko, ko je bil napadalec madridskega Reala ob prekršku vsaj štiri metre zunaj kazenskega prostora. Katalonci so bili poraženi in po mnenju Madrida njihov duh dotolčen. Pri Barceloni so seveda temeljito razmišljali o smislu nadaljevanja zrežiranega prvenstva in odločitev o odstopu s prvenstva samega je postajala vedno bolj aktualna. Poraz z 1:11 je bil kaplja čez rob in vodstvo Barcelone je bilo pripravljeno zapustiti prvenstvo. Franco je začutil to trenje in seveda tudi sam posredoval. Zavedal se je pomena Barcelone katalonski publiki in ker so bili odnosi med Katalonci in Španci že tako ali tako na docela naelektrenih odnosih je vedel, da mora nekaj storiti, da zadevo vsaj začasno spravi ob stran. Uspel se je dogovoriti s Katalonci, da Barcelona ostaja v ligi obenem pa naj bi tudi obljubil, da bo politika pustila šport pri miru.
Stanje se je resda umirilo, vendar pa smo že v primeru Di Stefano videli, da temu ni bilo ravno tako. V poznih 50-ih letih je Franco madridski Real videl kot najprodornejši španski artikel in simbol države, katere meje so bile zaprte in je Evropa tedaj pravzaprav sploh ni poznala. V vrste 'merenguesov' (vzdevek madridskega Reala, ki pomeni popotniki) sta se ob Di Stefanu preselila še Ferenc Puskas in Raymond Kopa in prav s temi igralci je madridski Real do leta 1966 osvojil neponovljivih šest naslovov evropskega prvaka. V tem času je v pokalu prvakov nastopalo le eno moštvo iz ene države in mnogi so bili mnenja, da je bila v tistem času edina ekipa na svetu, ki se je lahko merila z Realom, Barcelona. Tudi Barcelona je namreč sestavila sijajno ekipo, v kateri so kraljevali Ladislav Kubala in Madžara Koscis, Czibor ter kasneje še Čeh Masopust. Starejši ljubitelji Barce pravijo, da je bila ta ekipa še močnejša od madridske in če prvenstva ne bi bila zrežirana, bi bilo verjetno marsikaj danes drugače.V 70-ih in 80-ih letih so pobudo v evropskem klubskem nogometu prevzela moštva s severne Evrope, tako da ne Real in ne Barcelona nista osvajala pomembnejših evropskih lovorik.
Če so šestdeseta leta skorajda v celoti pripadala Madrižanom, lahko ugotovimo, da se je tehtnica v sedemdesetih vendarle le malce bolj prevesila na stran Kataloncev. Mož, ki je v španski nogomet vnesel pravo mini revolucijo se je imenoval Johan Cruyff. Legendarni Nizozemec se je leta 1974 pridružil Barceloni in prav z njim je povezana ena najlepših Barceloninih zgodb v večnih derbijih. Leta 1975 je Barca gostovala na Santiago Bernabeu, se pravi ravno v letu, ko je preminil general Franco. Tedaj je imela Barcelona sijajno ekipo, katere glavni zvezdi sta bila Cruyff in njegov rojak Johan Neeskens. Znamenita Nizozemca sta na Santiago Bernabeu poskrbela za veliko zmago Barce v Madridu kar s 5:0. Zmago so domači dojemali kot pravo katastrofo, medtem ko so Katalonci še dolge tedne slavili še danes najvišjo zmago v gosteh v zgodovini tega velikega derbija. Johan Cruyff je bil strelec dveh zgodovinskih zadetkov in prav s tem se je za večno vpisal v srca 'culesov', kot se imenujejo Barcelonini navijači. Po Francovi smrti so se končno pričeli katalonskemu nogometu pisati boljši časi. V 80-ih je imel pobudo sicer še vedno Real, ki je tedaj sestavil sijajno ekipo, ki je še danes Madrižani imenujejo 'Quinta del Buitre' - Butraguenova drušcina. V tej ekipi so kraljevali Emilio Butragueno, Michel, Rafael Martin Vasques, Juanito, Jorge Valdano in ostali, ki so v letih 1985 in 1986 osvojili dva naslova zmagovalca v pokalu UEFA in s tem po 20-ih letih v Madrid znova vrnili pokal iz evropskih tekmovanj. Barcelona je počasi sestavljala ekipo, ki bi se vendarle dvignila iz Realove sence in doživela popolno afirmacijo tudi na evropski sceni. Katalonci so dolgo hrepeneli po evropskem pokalu, saj so jih madridski privrženci neusmiljeno zbadali s svojimi šestimi zmagami.
Do sedaj najlepše Barcelonino obdobje se je pričelo v zgodnjih 90-ih. Trener Johan Cruyff je sestavil t.i. sanjsko moštvo, v katerem je ob večini španskih reprezentantov zbral še najboljše tujce v Evropi. Hristo Stoichkov, Romario in Ronald Koeman so bili ključni igralci Barce v zgodnjih 90-ih in so katalonskemu klubu pomagali osvojiti kar štiri zaporedne naslove med leti 1991 in 1994. Krono te sijajne generacije zagotovo predstavlja uspeh v pokalu evropskih prvakov leta 1992, ko je Barcelona na Wembleyu premagala Katančevo Sampdorio z 1:0. Takega slavja že dolgo ni bilo v Kataloniji, Španiji in Evropi nasploh, saj so pri Barceloni končno osvojili lovoriko, s katero so popolnili svojo zbirko mednarodnih uspehov. Če lahko leta pred 1990 v celoti gledano označimo kot leta, ki so pripadala Realu, so devetdeseta nedvomno svetel utrinek v Barcelonini zgodovini, saj so se po dolgih letih vendarle pojavili na samem evropskem nogometnem Olimpu. Barcelonina leta prosperitete so trajala do leta 1995, ko je mesto trenerja zapustil še danes v srcu navijačev nedotakljivi Johan Cruyff. Tedaj so krizo obeh velikanov s pridom pričeli izkoriščati v drugih klubih, prvi, ki je prekinil dolgoletno vladavino obeh velikih, pa je postal madridski Atletico, ki je leta 1996 postal prvi klub po kar 12-ih letih, ki je osvojil naslov prvaka ob Barceloni in madridskem Realu. Realova devetdeseta so bila prav tako zaznamovana še s številnimi finančnimi težavami in še leta 1996 je španska vlada razpravljala o Realovih finančnih težavah (preko 500 mio DEM dolga) v španskem parlamentu. A vendarle, kako raznolik in večen je veliki derbi, pričajo tudi zadnja leta, ki znova pripadajo belim iz Madrida. V letih 1998 in 2000 so osvojili Ligo prvakov, tudi naslova španskega prvaka v letih 1997 in 2001 sta znova dvignila moralo v madridskem klubu, ki ponovno dokazuje, da mu na svetu ni para. Gradbeniški mogotec Florentino Perez si je zamislil ambiciozen nacrt, da Real znova popelje na pota slave, ki je je bil ta klub deležen v zgodnjih 60-ih letih. V klub je pripeljal Zinedina Zidana in Luisa Figa, nogometaša, ki sta v zadnjih letih zagotovo najbolj zaznamovala evropski nogomet, na drugi strani pa je Barcelona do odstopa osovraženega Joana Gasperta tonila nižje in nižje...
Luis Figo je prav gotovo novodobna ikona velikega derbija in dokaz, da večni boj in neusmiljeno rivalstvo še vedno gorita v polnem sijaju. Občasni Barcelonin kapetan in eden najboljših nogometašev tega kluba se je v rekordnem prestopu preselil v Madrid in s tem poskrbel za val ogorčenja v Barceloni. Katalonci so požrli enega najbolj grenkih požirkov, saj so kar sami po sebi prihajali na dan spomini o nemoči Barce v preteklosti. Madridski Real je Barcelonine navijače zadel naravnost v srce, saj se z odhodom popularnega Figa nikakor niso mogli sprijazniti. Luis Figo je gotovo osrednja figura trenutnega obdobja rivalstva in zagotovo se bo ta igralec vpisal v zgodovino španskega nogometa.
EVO... ČI SI PREŠTEJTE SAMO TEMNI TISK, JE ZADOSTA KOMI SE NE DA...ČLANEK JE STAR LETO PA POU...
Sram ga boj, što za takši klub navija...
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| galaktikos |
| Objavljeno: 27 Apr 2006 22:49 Naslov sporočila: |
|
|
pousco kelnarco
Pridružen/-a: 20.02. 2006, 19:46
Prispevkov: 1100
Kraj: sodisinci
|
Presto san ne zanima me zgodovina ka san je ges nej pijso.Ok!
San ti pravo v novejsoj dobe je Real tudi vec narejdo kak Barca!
Pa nebos valda pravo ka van je Figo-ja spelo Franco!
_________________
Jaz sem mlad, srednjih let, star sem fant! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 27 Apr 2006 22:54 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
Na takših temeljaj je lejko real tou ka je gnes. Brez toga bi malo bole težko bil, niti ne bi takšoga imena meli po moje... Zato je lejko več napravo med drüjgin tüj v novejšoj zgodovini... Ali se de se inok nazaj na svoje mesto postavilo...
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| zlatko |
| Objavljeno: 10 Maj 2006 11:44 Naslov sporočila: |
|
|
že fajn klüka
Pridružen/-a: 25.03. 2006, 13:42
Prispevkov: 269
|
| MiChO je napisal/a: | | Na takših temeljaj je lejko real tou ka je gnes. Brez toga bi malo bole težko bil, niti ne bi takšoga imena meli po moje... Zato je lejko več napravo med drüjgin tüj v novejšoj zgodovini... Ali se de se inok nazaj na svoje mesto postavilo... |
vsakome pride svoje domov.............
po drugi strani pa trbe dati tebi praf galaktikos.. Ka je bilo je bilo...zaj so čista druge razmere...zgodovina je sicer takša...mogoče de v prihodnosti kaj načik..in nemremo navijačov zaj obsojati zakoj navijajo za takši klub  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| MiChO |
| Objavljeno: 12 Maj 2006 21:06 Naslov sporočila: |
|
|
ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
To je istina... samo či primerjaš je to isto tak kak či bi meni oča pa mati gor podjetje postavila ka bi norila pri ton in neven ka in bi pač ge prišo do pejnez (lovorik) za 20 lejt zaradi toga podjetja na lejki način...
_________________
Visca el Barça!
- Mes que un club! (Več kot klub!)
- zvestoba do groba! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
