ležij v đarki kak narodni heroj
Pridružen/-a: 21.02. 2006, 12:55
Prispevkov: 2186
Kraj: Sodišinci & Nou Camp
|
LIVERPOOL FC
OSEBNA IZKAZNICA
Ustanovljen: 1892
Stadion: Anfield(45.400)
Predsednik: David Moores
Trener: Rafa Benitez
Največje zvezde: Longworth, Hardy, Scott, Stubbins, Balmer, Liddell, Jones, Taylor, Hunt, St. John, Lawrence, Yeats, Lloyd, E. Hughes, Heighway, Callaghan, Toshack, Keegan, Case, T. Smith, Neal, R. Kennedy, A. Kennedy, Clemence, Dalglish, Whelan, Lee, McDermott, Souness, Hansen, Molby, Lawrenson, Nicol, Grobbelaar, Rush, Houghton, Aldridge, Beardsley, Barnes, M. Wright, Saunders, Collymore, McMannaman, Poborsky, Riedle, Fowler, Owen, Gerrard
Veliki trenerji: Shankly, Paisley, Fagan, Dalglish, Souness
Domače trofeje: 18 prvenstev (1901, 1906, 1922, 1923, 1947, 1964, 1966, 1973, 1976, 1977, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1986, 1988 in 1990); 7 ligaških pokalov (1981, 1982, 1983, 1984, 1995, 2001 in 2003); 13 Charlity Shieldov
Mednarodni uspehi: 5x pokal prvakov (1977, 1978, 1981, 1984 in 2005); 3 pokali UEFA (1973, 1976, 2001); 3 evropski superpokali (1977, 2001 in 2003); Klubsko svetovno prvenstvo (2005)
Zadnja leta je sta bila v modi Manchester United in Chelsea. Vragi so že več kot deset let v vrhu domačega in kontinentalnega nogometa. Chelsea na drugi strani z Abramovičem dominira zadnji dve leti. Obema pa bo potrebnih še kar nekaj let da se bosta izenačila z (še vedno) najuspešnejšim angleškim klubom vseh časov.
Ponos pokrajine Merdeyside na severozahodu Anglije, je bil več kot četrt stoletja med vodilnimi klubi v domovini. Še več, med leti 1973. in 1992. ni nihče na svetu tako premočno dominiral v kateri izmed nogometnih velesil kot oni! Kar 11 prvenstev, štiri FA pokale, štiri Ligaške pokale, štiri pokale Prvakov, dva pokala UEFA in evropski superpokal, so fantastični plen, katerega je v tem obdobju osvojil klub z Anfield Roada.
V Sloveniji je manj znan podatek, da je Liverpool nastal kot "izrodek" svojega največjega rivala Evertona, do 1892 edinega profesionalnega kluba v mestu. Lastnik terena, na katerem je igral Everton, John Houlding, se je sprl s klubom, ga pustil da se je preselil na Goodison Park in ustanovil novi klub. Novorojeni FC Liverpool je začel leta 1893 tekmovati v novozačeti drugi ligi in že po prvi sezoni se je uvrstil v elitni razred.
John Houlding
ŠKOTSKE VEZE
Pred prvo svetovno vojno je mladi klub osvojil dva naslova prvaka, ter še dva v medvojnem obdobju. V prvem povojnem prvenstvu je Liverpool na čelu s takratno zvezdo, Škotom Billyjem Liddelom za eno točko prehitel Manchester United v borbi za naslov, toda v polovici sledečega desetletja je presenetljivo poniknil v drugo ligo. Osem let je životaril v nižjem rangu, dokler novi trener Bill Shankly ni postavil ekipe na noge in jo vrnil v zgornji dom leta 1962.
Billy Liddel
Bill Shankly
Zahvaljujoč temu Škotu (in Škoti so v celotni zgodovini Liverpoola igrali pomembno vlogo), izvrstnemu strokovnjaku in psihologu, se je začelo zlato tridesetletno obdobje kluba, izpolnjeno s fenomenalnimi uspehi na vseh frontah. Shanks je svojim dečkom vlil samozavest, katera je tekom desetletja postala zaščitni znak kluba. Na koncu hodnika, ki vodi od slačilnice proti terenu, je postavil napis "To je Anfield"- nedvoumen znak pozitivne drznosti, katero je škotski trener prinesel v klub.
Toda jeziček na tehtnici ni bila samo psihologija. Na začetku desetletja je "eksplodiral" napadalec Roger Hunt, kateri bo pozneje tudi strelec v finalu svetovnega prvenstva. Iz Motherwella je za drobiž prišel napadalec Ian St. John, a iz Dundee Uniteda vezist Ron Yeats. Kasneje so prišli Willie Stevenson iz Rangersov, krilo Peter Thompson iz Deepdalea in vratar Tommy Lawrence, ki je prišel iz rezervne ekipe. Ob krilu Ianu Callaghanu, je bilo to okostje ekipe, ki je samo dve leti po povratku v prvo ligo postala prvak, s štirimi točkami prednosti pred Manchester Unitedom.
Roger Hunt
Ian St. John
Ron Yeats
Willie Stevenson
Peter Thompson
Tommy Lawrence
Ian Callaghan
ERA BILLA SHANKLYJA
Prvi nastop Liverpoola v evropskih pokalih je bil impresiven. S štirimi prepričljivimi zmagami v prvih dveh krogih Pokala prvakov so izločili KR Reykjavik in Anderlecht, v četrtfinalu pa je žreb odločil v korist Angležev, po treh neodločenih rezultatih (0:0, 0:0 in 2:2) proti Kölnu. Novinci v evropskih tekmovanjih se niso ustrašili niti tedanjega evropskega prvaka Interja, katerega so gladko porazili na Anfieldu s 3:1, z zadetki Hunta, Callaghana in St. Johna. No, celonočni nemir, ki so ga ustvarjali Interjevi navijači pred hotelom pred povratnim srečanjem na San Siru, je dovolj izčrpal Angleže, da pokleknejo 3:0. Istega leta (1965), se je Liverpool zadovoljil z osvojitvijo FA pokala z zmago nad Leedsom, kar jim je prineslo nastop v Pokalu pokalnih zmagovalcev v naslednji sezoni. V tem tekmovanju so rdeči odšli korak naprej, kot v pretekli sezoni. Uvrstili so se v finale po seriji težkih dvobojev proti Juventusu, Standardu, Honvedu in Celticu. V finalu na Hampden parku v Glasgowu je povedla Borussia iz Dortmunda 1:0. Hunt je vrnil upanje, toda Libuda je v podaljšku s silovitim udarcem prinesel trofejo Nemcem.
Mednarodni napori niso preprečili osvojitve še enega naslova prvaka, s šestimi točkami viška pred Leedsom in Burnleyem. To je bilo zadnje "zlato"do začetka sedemdesetih, ki je pripadlo Liverpoolu. Velika rekonstrukcija ekipe leta 1970, je pripeljala do odhoda Hunta, St. Johna, Yeatsa in drugih zvezd zgodnejše generacije, namesto katerih so prišli novi fantje - vratar Ray Clemence, irski napadalec Steve Heighway, Valižan John Toshack in maldi Kevin Keegan, nizek mišičast fant nabildanih ramen. Ian Callaghan, Emlyn Hughes in Tommy Smith so možje, ki vežejo starejšo ekipo z novimi močmi.
Ray Clemence
Steve Heighway
John Toshack
Kevin Keegan
Emlyn Hughes
Tommy Smith
Ustvarjen je velik Liverpool, ki leta 1973 prevzema primat v angleškem prvenstvu pred Arsenalom in osvoji svoj prvi evro-pokal, pokal UEFA proti Borussiji iz Mönchengladbacha. Keegan in Toshack se telepatsko sporazumevata na terenu, Heighway ju hrani z uporabnimi žogami, Callaghan in Hughes držita sredino terena, pred branilcema Smithom in Lloydom in najboljšim otoškim vratarjem Clemenceom.
V pokalu prvakov leta 1974, je Liverpool med favoriti, toda izpade v drugem krogu s Crveno Zvezdo (dvakrat 1:2) in "reši" sezono s pokalom FA, osvojenim proti Newcastlu v veliki predstavi, ovenčani z zmago 3:0. Ta pokal je obenem tudi slovo izčrpanega Billa Shanklyja. A uprava kluba ima novega aduta v rokavu, bivšega pomočnika Boba Paisleya, ki bo osvojil še več od svojega učitelja.
Bob Paisley
DEVET NAJVEČJIH LET
Leto dni je trajalo vpeljevanje z novim trenerjem, leta 1976 je leto osvajanja novih vrhuncev. Kot tri leta prej, Anfield in "Kop" slave in prvenstvo, pokal in pokal UEFA, osvojen po veliki borbi proti Barcelone v polfinalu in Club Bruggeu v finalu. Keegana že kličejo bogatejši klubi iz Španije in Nemčije, no on želi ostati vsaj še eno sezono, za še en poskus v pokalu prvakov. Lačen uspeha kot še nikoli, Liverpool razporeja moči na treh frontah in pride do cilja na dveh: v prvenstvu za točko prehiti Manchester City, v rimskem finalu Pokala prvakov dohiti največji vrhunec, premagujoč starega nasprotnika Borussijo iz Mönchengladbacha z zadetki McDermotta, Smitha in Neala. Le v finalu domačega pokala je poražen proti Manchester Unitedu. Zdaj Keegan lahko mirnega srca prestopi v Hamburger SV in da priložnost Paisleyu, da pokaže svojo menedžersko genialnost, ko pripelje Kennya Dalglisha iz Celtica in Graema Sounessa iz Middlesbrougha.
Kenny Dalglish
Graeme Souness
Če je Mighty Mouse Keegan bil velik, je bil morda King Kenny še večji. Z njim na terenu je Liverpool vedno imel "top viška" pred nasprotniki. V eni najboljših partij generacije, v polfinalu Pokala prvakov Liverpool s 3:0 izloči (spet!) Borussijo iz Mönchengladbacha, Dalglish pa sam odloči novo finale Pokala prvakov, na Wembleyu proti (spet!) Club Bruggeu. Tega leta Nottingham osvoji prvenstvo, v naslednjih petih sezonah pa je Liverpool bil prvi petkrat.
Neverjetno zveni podatek, da je v devetih sezonah, med 1975/76 in 1983/84, prav vsako leto Liverpool bil prvak Anglije ali prvak Evrope, a pogosto tudi osvajalec dveh ali več trofej letno. Ta ekipa je znala zmagovati tudi brez sijaja, kot npr. proti Realu v Parizu 1981, ali Romo v Rimu 1984. Skrivnost dolgovečnosti Liverpoola je bila v inteligenci uprave. Medtem ko so stari asi kot Toshack ali Callaghan zapuščali Anfield, so jih zamenjevali novi, še boljši igralci. Ian Rush je prišel iz Chestera. Postal bo najboljši strelec v zgodovini kluba; šaljivec Peter Beardsley, pripeljan iz Newcastlea, mu bo ščitil hrbet v sredini; bočni napadalec John Barnes iz Watforda bo nočna mora vsakega branilca. Irec Ray Houghton bo orkestriral ofenzivno igro ekipe iz drugega plana.
Ian Rush
Peter Beardsley
John Barnes
Ray Houghton
TRAGEDIJE PREKINILE ČAROVNIJO
Po upokojitvi Paisleya, leta 1985 Dalglish prevzame vodenje ekipe in v svoji prvi sezoni takoj osvoji dvojno krono. Dalglisheva ekipa kaže mogoče celo najboljši nogomet od vseh Liverpoolovih ekip in velika škoda je, ker se v to ni mogla prepričati tudi Evropa. Katastrofa, katero so leta 1985 na Heyselu povzročili angleški navijači v sodelovanju z neorganiziranimi belgijskimi varuhi reda, stala je ne samo Liverpool, ampak vse angleške klube evropskih nastopov do začetka devetdesetih. Za čas evro-izgona, ko so prvenstva in pokali še naprej redno prihajali na Anfield, klub je pretresla nova tragedija.
Med polfinalom FA pokala 1989. leta proti Nottinghamu na Hillsboroughu v Sheffieldu, je umrlo 95 Liverpoolovih navijačev, 170 jih je bilo poškodovanih, potem ko so navijače spustili z ulic na razmajane tribune. Ta nesreča je poenotila klub in navijače v žalosti in začele so se temeljite obnove stadionov v celotni Angliji. Ena od žrtev katastrofe je bil tudi Kenny Dalglish, ki je dve leti redno obiskoval umrle in njihove družine. Na koncu sezone 1991, potem ko je Liverpool tesno izgubil naslov v borbi z Arsenalom, se je umaknil z nogometa. Kot razlog je navedel nakopičeni stres zaradi izgube navijačev v Sheffieldu.
Druga klubska legenda, Graeme Souness, ni bil trener Dalglishevega formata. Čeprav je prišel iz Glasgow Rangersov z reputacijo trenerja zmagovalca, je Souness obogatil Liverpoolov muzej samo z enim Pokalom leta 1992, navijače pa je razjezil s serijo nespretnih prestopov. Običajno so tisti, ki so odhajali, bili boljši od novih igralcev in Liverpool je hitro zdrsnil v sredino lestvice. Ray Evans je bil promoviran v trenerja leta 1994, toda niti njegova plejada mladih zvezd, kot so Robbie Fowler, Steve McManaman in Jamie Redknapp, ni uspela vrniti kluba na stare višave. En liga-pokal, osvojen leta 1995, je deloval nekoliko skromno vzporedno z istočasnimi megalomanskimi uspehi Manchester Uniteda. Na koncu je bil odstavljen tudi Evans, skupaj s kiks-vratarjem Davidom Jamesom, na čelo ekipe pa je bil postavljen Francoz Gerard Houllier.
Roy Evans
Robbie Fowler
Steve McManaman
Jamie Redknapp
Gerard Houllier
Od konca osemdesetih, pa do danes se je spremenilo precej stvari na Anfield Roadu. Nekdanja politika naslanjanja na britansko-irske moči je odvržena v kot in v slavni rdeči majici so začeli igrati najprlej Karl-Heinz Riedle, Patrik Berger, Karel Poborsky in Oyvind Leonhardsen, po Houllierovem prihodu pa eksotični Titi Camara, Vegard Heggem in Sami Hyypiä. Ta pisana ekipa se je pokazala bolje kot so pričakovali navijači. V sezoni 2000/2001 so osvojili kar pet lovorik, med drugim tudi pokal UEFA v nepozabnem finalu proti španskemu Alavesu. V tej ekipi je blestel tudi mladi as Michael Owen.
Karl-Heinz Riedle
Patrik Berger
Karel Poborsky
Oyvind Leonhardsen
Titi Camara
Vegard Heggem
Sami Hyypiä
Michael Owen
Po tem letu klub ni bil več tako uspešen in Gerard Houllier je moral mesto trenerja v sezoni 2004/05 prepustiti španskemu kolegu Rafi Benitezu. Odšel je tudi Michael Owen - naveličan neuspehov matične ekipe je prestopil v madridski Real. Toda ironično - Benitez je preporodil ekipo, ustvaril špansko kolonijo in uspelo mu je osvojiti Ligo prvakov, na katero so navijači čakali dolgih 24 let v prav tako nepozabnem finalu proti Milanu. Igralci iz mesta Beatlov so ob polčasu zaostajali že s 3:0, a so uspeli v drugem izenačiti in nato po 11-m premagati Italijane. Gonilna sila zdajšnjega Liverpoola je zvezdnik sredine igrišča Steven Gerrard.
Steven Gerrard
Sicer se zdi, da ob bogatem Chelseaju, vedno dobrem Manchester Unitedu in Wengerjevem Arsenalu Liverpool nima kaj veliko možnosti, toda pustimo se presenetiti. Crouch je v strašni formi...
Peter Crouch
_________________
 Visca el Barça!
 - Mes que un club! (Več kot klub!)
 - zvestoba do groba! |
|
